GRS Ljubljana

Reševalna akcija v Iškem Vintgarju

»Če bi naredil še en krog na tekaški progi v Bonovcu pri Medvodah, mi ne bi bilo treba....« si mislim, ko sem že razstavil prepotena oblačila po stolih in radiatorjih, ravno naredil prvi požirek kuhanega vina in me zmoti telefon.

»Akcija Iški Vintgar. Težka poškodba. Zbor na Gasilski brigadi.« Hitro zmečem opremo v nahrbtnik, se preoblečem in že skozi rdeče semaforje vozim proti zbirnem mestu. Tu kar malo zazijam, ko vidim policaja, ki čisti naš zasnežen avto. A, seveda, Jože, ki danes dela in je bil slučajno v bližini. Ko očisti avto, nam zaželi srečo in se odpelje vzdrževat red in mir po Ljubljani. Marko je tudi že tu. Po telefonih se javljajo še ostali reševalci, ki jih usmeriva direktno do koče v Iškem Vintgarju. Vsedeva se v avto in  ob utripanju plavih luči in vključeni sireni odpeljeva. Podatki o nesreči so zelo skopi. Samo to, da je poškodovana ženska, poškodbe so kar hude, lokacija po le približna. Telefonskega signala ni. Njen spremljevalec se je moral povzpeti kar visoko, da je lahko obvestil center.

Pred kočo se nas zbere 12, dva pa sta s svojim avtomobilom že prej poskusila po kolovozu priti čim dlje, ampak sta že po nekaj 100 metrih zdrsnila s ceste. Razdelimo opremo in odhitimo. Najprej po cesti, potem malo po zamrznjeni strugi, zadnjih 600 metrov pa prečimo strmo pobočje. Na tleh je 10 centimetrov suhega snega, spodaj pa mokro listje, spolzke korenine in veje, ledene plošče. Idealno za zdrs. Vzpon nam nekoliko olajšaja dereze, na katerih pa se zelo hitro naredijo cokle iz listja. Pridemo do ponesrečenke. Ob njej sta mož in otrok. Poškodbe glave, verjeten zlom roke in neverjetna sreča. Pogled navzgor na skale, čez katere je padla, potem drsela še kakšnih 50 metrov, k sreči na poti nobene bukve, ki na gosto rastejo naokoli. Pripravimo jo za transport. Prečnica, po kateri smo prišli, ne pride v poštev, zato naredimo okoli 100 metrov direktnega spusta do struge potoka. Od tu naprej  pa pravi hazard. Pod ledeno skorjo slišimo žuborenje potoka, previdno stopamo iz plošče na ploščo, trem se pod nogami tudi vdre in v hipu so do kolen v ledeni vodi. Zaledenelo kamenje, balvani – kar mučen transport, ki se ravno ob mraku konča pri reševalnem vozilu.

Delo za nas pa še ni končano. Najprej s pomočjo reševalne vrvne tehnike spravimo avto nazaj na pot, potem  jih nekaj odide v Novo mesto, kjer sodeluje naša postaja pri izvedbi gledališke predstave, ostali pa domov – v kad s toplo vodo.