GRS Ljubljana

Font Size

Cpanel

Intervencija Nanos

Sredi tedna sodelujemo na vojaški vaji na vadišču Poček nad Postojno. Lep, sončen, za te kraje tudi vetrovno miren dopoldan je minil brez posebnosti. Za nas zanimiva vojaška vaja je minila v tako rekoč brezdelju, dokler.....
Ob koncu vaje, ko smo že pospravljali svojo opremo, dobimo iz Re - Co Postojna poziv. Vsebina klica se je nanašala na obnemoglega planinca pod vrhom Nanosa. Informacije se hitro množijo. Brane kot vodja intervencije sedi poleg mene v terenskem avtu, drvimo čez vojaško območje proti Razdrtemu. Za nama sta še dva postajna terenska avtomobila. Brane »vrti« telefon, kliče in sprejema telefonske klice.
Nekje na strmi poti z Razdrtega na Plešo (Nanos) so mimoidoči naključno naleteli na neodzivno osebo. Med mimoidočimi je tudi zdravnica, zato takoj pričnejo z oživljanjem.

Pomoč je nujna in temu primerna je tudi vožnja do vznožja Nanosa, kjer v svoja terenska vozila vzamemo še tričlansko ekipo NMP iz Ajdovščine. Še enkrat iz terencev iztisnemo vse za kar so narejena. Ko z vozili višje ne gre več, nadaljujemo peš. Pridružita se nam še dva naša člana. Skupaj v breg zagrizemo z vso, situaciji primerno, reševalno opremo. Medicinski ekipi olajšam vzpon in mlademu dekletu nesem LIFEPACK 15 (prenosni defibrilator), ki kasneje na mestu nesreče omogoča pomoč pri oživljanju.
Menjamo se pri masaži srca. Po več kot uri in dvajset minut zdravnica opravi tel. razgovor z dežurnim zdravnikom na letališču Brnik. V pripravljenosti je bil helikopter, a zadeva se ni končala, kot bi si želeli. Izmučeni od oživljanja, smo v tišini posedli v trdo kraško podrast in si le prikimali, da smo naredili vse, kar je bilo v naši moči, da bi oboleli živel.
Telefonski pogovori prisotnega policaja, ugotavljanje identitete pokojnega in nujno beleženje okoliščin dogodka je v naših praznih glavah hitro minilo (ponavadi to lahko traja tudi več ur). Čakal nas je še transport do vznožja Nanosa. Nosila s pokojnim so z našo pomočjo prispela spodaj do makadamske ceste, kjer je pogrebna služba prevzela pokojnega.
Pospravili smo opremo in v turobnem vzdušju odšli vsak na svoj dom.
Vsaka smrt v hribih, kjer smo sodelovali z reševanjem, se globoko vtisne v spomin. Pravijo, da se za vedno zapomniš le lepih dogodkov, mogoče pa to le ne drži povsem.

Janez Javoršek