GRS Ljubljana

Font Size

Cpanel

Iški Vintgar

Iški Vintgar_1V soboto, na največji Marijin praznik je bilo veliko ljudi v naravi. Prazniki so ponavadi za nas gorske reševalce bolj delovni kot običajni dnevi ob vikendih, saj je večina ljudi prostih obveznosti in dela v službah. Deževna noč je nekatere odvrnila od zgodnjega vstajanja, nekatere ne in eni takšnih so bili tudi skupina pohodnikov, ki se je odpravila po soteski Iški Vintgar.

Naš dežurni je ob pol desetih dopoldan prejel klic iz tel. št.112, ljubljanskega regijskega centra za obveščanje. Obvestili so ga, da je pohodnik v Iškem Vintgarju zdrsnil in se pri tem pod pazduho napičil na štrcelj odlomljene veje na deblu podrtega drevesa.

Prevzel sem vodenje intervencije, odobrili so nam helikopter in reševanje je dobilo nove dimenzije.
Meglena ljubljanska kotlina in zelo zahteven teren mesta nesreče je možnost helikopterskega reševanja hitro postavil pod vprašaj, zato smo z vso hitrostjo odšli proti mestu nesreče tudi "kopenska" ekipa.
Narava poškodbe ni obetala nič dobrega, a so prisotni kolegi do prihoda zdravnika iz helikopterja ponesrečenemu uspešno ustavili močno krvavitev iz strgane arterije pod pazduho.
Pomoč pri tem in pripravo terena za manevre helikopterske ekipe z zdravnikom so pripravili ljubljanski gorski reševalci in gasilci lokalnega društva.
Intervencija se je za ponesrečenega končala v UKC -ju. Mi smo še uro kasneje sestopali iz soteske, kjer je le na mestu nesreče (Počivalnik) možno poklicati pomoč (drugje signala ni). Izredna sreča za ponesrečenega je bila tudi prisebnost prisotnih kolegov, da so pravilno in hitro ustavili krvavitev.
Zahvala ekipi v policijskem helikopterju in vsem sodelujočim na tleh. Praznik je bil!
V intervenciji je sodelovalo devet članov GRS Ljubljana

Javoršek Janez

Vaja iz letne tehnike reševanja

Na sončno soboto, 13.6. smo imeli reševalci GRS Ljubljana vajo iz letne tehnike v plezališču Turnc pod Šmarno Goro.

Vaja je potekala na dveh glavnih točkah – na Orlovih glavah in v plezališču Garderoba. Na Orlovih glavah so vsebine vaje obsegale izdelavo vrvne ograje, za varen pristop reševalcev po izpostavljenem terenu do delovišča, izdelavo dveh sidrišč za spust reševalca z nosili ter tipizirano reševalno tehniko (spust in prehod v dvig reševalca z nosili). Na drugi točki, v plezališču Garderoba, pa je potekalo »žimarjenje« (žargonski izraz za samostojno vzpenjanje po pritrjeni vrvi), prehod preko vmesne fiksne točke in nato še spust po vrvi.

Vmes nam je vajo prekinil poziv na intervencijo, kar smo glede na sončen dan tudi lahko pričakovali. Akcija je bila hitro zaključena, tako da so se reševalci, ki so odhiteli na intervencijo, pravočasno vrnili in dokončali vajo.

Na splošno je bilo vzdušje med člani prijetno in sproščeno, a hkrati disciplinirano. Seveda nismo pozabili na varnost pri vseh manevrih – previdnost, preudarnost in primerno samovarovanje na izpostavljenih delih. Manevri in delo so potekalo gladko in brez zapletov, s čimer smo zelo zadovoljni, kar kaže na visoko raven usposobljenosti in pripravljenost na »tazaresne« okoliščine. Videlo se je, da smo člani takšne vadbene aktivnosti po mesecih premora precej pogrešali. Vajo smo uspešno zaključili ob 14h.


Vodja vaje: Jože Celestina

OSTANI DOMA!

Obvestilo! Gorska reševalna zveza Slovenija v času epidemije odsvetuje aktivnosti v hribih, posebej v visokogorju, kjer je večja možnost poškodb, saj so razmere v gorah še vedno zelo zahtevne in nevarne. V času epidemije, ko medicinsko osebje in civilna zaščita, deluje na meji zmogljivosti, lahko gorske nesreče še dodatno obremenijo, že tako preobremenjen zdravstveni sistem v teh izrednih razmerah, katerim smo trenutno priča v državi.
V primeru gorske nesreče in reševanja s helikopterjem, če bo helikopter sploh na voljo, bo transport ponesrečenca v primeru suma na okužbo s COVID19, težko izvedljiv, saj se je potrebno zavedati, da piloti nimajo zaščitne obleke in je pri svojem delu ne morejo uporabljati. Tudi gorski reševalci zelo težko pri samem reševanju nosimo zaščitna oblačila, saj nas ovirajo pri reševanju v zahtevnem gorskem terenu.

Vse državljane zato pozivamo k odgovornemu izbiranju ciljev gibanja na svežem zraku.V danih razmerah stopimo skupaj in ravnajmo odgovorno!

Zahvala

Zimska vaja GRS društva Ljubljana

Začetek mrzlih dni v lanskem novembru je obetal lepo, zasneženo zimo. Sneg je pobelil skorajda tudi vse nižine, a glej ga zlomka, kot že nekaj zim, je tja do »resne« koledarske zime sneg le še visoko v hribih. Nižje si z njim ne moremo kaj dosti pomagati. Ko kamniški reševalci potarnajo, da se tudi starejši ne spomnijo, da bi sredi zime bili prisiljeno oditi na vajo izven Kamniških hribov...?

Reševalci GRS Ljubljana smo se v nedeljo, 2. februarja v številni zasedbi odpravili na Vršič, kjer smo izvedli zimsko vajo.
Štiri točke vaje so prevzeli naši inštruktorji.
Štafetni spust, prerez snežne odeje in metode za preizkus stabilnosti(CT in Norveška metoda), iskanje zasutega pod plazom z plazovno žolno in sondiranje z izkopavanjem.

Hvala vsem inštruktorjem za pomoč pri izvedbi vaje.
Vsebino elaborata vaje je bilo potrebno razložiti, preveriti znanje, nazorno pokazati novosti in predebatirati ogromno tem.
Sodelovalo je 8 inštruktorjev, 25 reševalcev in trije pripravniki.

Celodnevno delo je pustilo posledice in po uspešno izvedeni vaji smo posedli za mize v Erjavčevi koči, kjer so nas dobro in obilno postregli. Hvala.

Lep sončen zimski dan nad Vršičem je minil v resnem ambientu - resnega dela. Mimoidoči so bili zelo zadovoljni, da je v bregu pod Malo Mojstrovko veliko slovenskih gorskih reševalcev. Občutek, ko vedo, da so streljaj daleč izurjene ekipe za reševanje je zelo lep... posebej še, ko spoznajo, da se nesreče dogajajo vsem in vsakomur!

Vodja vaje: Janez Javoršek

Anton Sazonov - Tonač

S ponosom sporočamo, da je naš dolgoletni član, bivši načelnik GRS Ljubljana in (pri častitljivih 82 letih) še vedno aktivni reševalec Anton Sazonov – Tonač prejemnik priznanja PZS za življenjsko delo v alpinizmu.

Anton Sazonov - Tonač

Rodil se je leta 1937, ko gorništvo še ni bilo tako razširjeno kot danes. Med šolanjem v Kranju se je navdušil za alpinizem in se pridružil kranjskim alpinistom. Leta 1959 je začel obiskovati plezalno šolo pri PD Ljubljana – Matica in se kmalu lotil zahtevnih plezalnih vzponov. Čopov steber pozimi, prečenje Chamonixih igel, odprave v Himalajo, Hindukuš, Trisul, Annapurno in Svalbard, so le nekateri izmed njegovih velikih alpinističnih dosežkov.

Leta 1960 se je pridružil gorski reševalni službi, kjer je zelo aktiven še danes. Gorski reševalci smo ponosni, da imamo v svojih vrstah starosto slovenskega alpinizma, ki z znanjem in izkušnjami še vedno aktivno prispeva k delovanju gorske reševalne službe.

 

Vir: https://www.pzs.si/novice.php?pid=14010

PODPORNIK 2020

podpornik 2020
Reševanje ljudi v gorah in težje dostopnih terenih, poleg neprecenljive požrtvovalnosti, humanitarnosti in prostovoljstva gorskih reševalcev, na drugi strani zahteva vrhunsko usposobljenost in opremo. V letošnjem letu smo gorski reševalci do dne 5.12.2019, opravili že 580 intervencij.

Vsako leto GRZS (Gorska reševalna zveza Slovenije) izda nalepke GRS podpornik, katerih namen je zbiranje denarja v Skladu Okrešelj za otroke ponesrečenih reševalcev v akcijah in delno za usposabljanje gorskih reševalcev ter nakup opreme namenjene reševanju.

Priporočljiv prispevek donacije za nalepko je 6 EUR. Obstajata dva tipa nalepk: navadne nalepke in takšne, ki imajo lepilo na strani znaka in se nalepijo na steklo z notranje strani.
Za nalepko lahko donirate na TRR našega društva (link do podatkov) ali pa z gotovinskim plačilom (kontakt: 041 863 424 - Žiga). V primeru donacije na TRR vam nalepko pošljemo po pošti (sporočite vaš naslov z SMSom na kontaktno številko).

Podprite delo gorskih reševalcev in donirajte. Z donacijo boste postali Podpornik Gorske reševalne zveze.

Naj bo prihodnje leto uspešno, zdravo, predvsem pa varno!

GRS Ljubljana se vam zahvaljuje za pomoč in podporo.