GRS Ljubljana

Vaja reševanje s sedežnice 2020

Zadnjo lepo soboto pred napovedano ohladitvijo smo izkoristili za najbolj zračno od vaj – vajo reševanja s sedežnice. V majhni ekipi smo se zbrali na naši vsakoletni lokaciji, smučišču Javornik – Lome in tekoče opravili vse postopke reševanja s sedežnice, ki vključujejo vzpon po stebru in vmesno varovanje, razelektritev jeklenice, prehod preko sedeža in spuščanje osebe, ki je ostala ujeta na sedežu, na tla. Vsak se je enkrat izmenjal v vlogi smučarja in reševalca in po dveh urah smo bili spet vsi varno na tleh, pripravljeni na novo smučarsko sezono.

{joomplucat:151 limit=4}

Iški Vintgar

V soboto, na največji Marijin praznik je bilo veliko ljudi v naravi. Prazniki so ponavadi za nas gorske reševalce bolj delovni kot običajni dnevi ob vikendih, saj je večina ljudi prostih obveznosti in dela v službah. Deževna noč je nekatere odvrnila od zgodnjega vstajanja, nekatere ne in eni takšnih so bili tudi skupina pohodnikov, ki se je odpravila po soteski Iški Vintgar.

Naš dežurni je ob pol desetih dopoldan prejel klic iz tel. št.112, ljubljanskega regijskega centra za obveščanje. Obvestili so ga, da je pohodnik v Iškem Vintgarju zdrsnil in se pri tem pod pazduho napičil na štrcelj odlomljene veje na deblu podrtega drevesa.

Prevzel sem vodenje intervencije, odobrili so nam helikopter in reševanje je dobilo nove dimenzije.
Meglena ljubljanska kotlina in zelo zahteven teren mesta nesreče je možnost helikopterskega reševanja hitro postavil pod vprašaj, zato smo z vso hitrostjo odšli proti mestu nesreče tudi "kopenska" ekipa.
Narava poškodbe ni obetala nič dobrega, a so prisotni kolegi do prihoda zdravnika iz helikopterja ponesrečenemu uspešno ustavili močno krvavitev iz strgane arterije pod pazduho.
Pomoč pri tem in pripravo terena za manevre helikopterske ekipe z zdravnikom so pripravili ljubljanski gorski reševalci in gasilci lokalnega društva.
Intervencija se je za ponesrečenega končala v UKC -ju. Mi smo še uro kasneje sestopali iz soteske, kjer je le na mestu nesreče (Počivalnik) možno poklicati pomoč (drugje signala ni). Izredna sreča za ponesrečenega je bila tudi prisebnost prisotnih kolegov, da so pravilno in hitro ustavili krvavitev.
Zahvala ekipi v policijskem helikopterju in vsem sodelujočim na tleh. Praznik je bil!
V intervenciji je sodelovalo devet članov GRS Ljubljana

Javoršek Janez

Vaja iz letne tehnike reševanja

Na sončno soboto, 13.6. smo imeli reševalci GRS Ljubljana vajo iz letne tehnike v plezališču Turnc pod Šmarno Goro.

Vaja je potekala na dveh glavnih točkah – na Orlovih glavah in v plezališču Garderoba. Na Orlovih glavah so vsebine vaje obsegale izdelavo vrvne ograje, za varen pristop reševalcev po izpostavljenem terenu do delovišča, izdelavo dveh sidrišč za spust reševalca z nosili ter tipizirano reševalno tehniko (spust in prehod v dvig reševalca z nosili). Na drugi točki, v plezališču Garderoba, pa je potekalo »žimarjenje« (žargonski izraz za samostojno vzpenjanje po pritrjeni vrvi), prehod preko vmesne fiksne točke in nato še spust po vrvi.

Vmes nam je vajo prekinil poziv na intervencijo, kar smo glede na sončen dan tudi lahko pričakovali. Akcija je bila hitro zaključena, tako da so se reševalci, ki so odhiteli na intervencijo, pravočasno vrnili in dokončali vajo.

Na splošno je bilo vzdušje med člani prijetno in sproščeno, a hkrati disciplinirano. Seveda nismo pozabili na varnost pri vseh manevrih – previdnost, preudarnost in primerno samovarovanje na izpostavljenih delih. Manevri in delo so potekalo gladko in brez zapletov, s čimer smo zelo zadovoljni, kar kaže na visoko raven usposobljenosti in pripravljenost na »tazaresne« okoliščine. Videlo se je, da smo člani takšne vadbene aktivnosti po mesecih premora precej pogrešali. Vajo smo uspešno zaključili ob 14h.


Vodja vaje: Jože Celestina

{joomplucat:149 limit=16|columns=3}

Tek na Krim 2020 - Obvestilo

Tek na Krim, ki ga je GRS Ljubljana nameravala organizirati 31.05.2020, zaradi epidemije odpade.

Emil Vehovar

Dragi Emil,

Dovoli nam, da vsem našim, hribovcem, gornikom, plezalcem in reševalcem povemo par besed o tebi ... Prišel je pač tisti neizogibni čas slovesa. Človeško življenje nam vsem, četudi dolgo in polno, hitro mine. Slovo velja z naše, človeške perspektive. Zate dragi Milan, je po nekaj žalostnih in osamljenih letih prišel čas snidenja, zapuščaš tuzemsko življenje, svojo drago Osapsko dolino z brajdami, domačijo, drago hčerko in odhajaš k svoji »mami Elici« in svojemu sinu.

Družili smo se dolga leta, še v časih romantičnega plezanja, konec sedemdesetih, osemdesetih devetdesetih. Teh časov mnogi danes ne razumejo, bilo je drugače, bolj pristno, neposredno, iskreno. Oh da, tudi tedaj smo se gnali v športu, pehali za uspehi, poklici, a danes vemo, da je bilo lepo. Mnogo nas je, ki te bomo pogrešali kot kamen v mozaiku naše mladosti, kot pomemben del romantičnega videnja časa, ko smo bili mladi, neugnani. In takrat sta nas z Elico brez pomisleka sprejela odprtih rok. In z glažem vina v tvoji kleti. Ej, tisti tvoj »ta zadnji sod«, ki je bil samo za izbrance ...

Zmeraj si bentil čez vse reakcionarno, nazadnjaško. Kolikokrat smo moževali v tvoji kleti ob glažu refoška. Pa kakšen policaj bi bil, če ne bi bil napreden, s srcem na levi. A pod mrgasto, čokato poljansko pojavo je bilo toplo srce, mehko kot osapska malvazija. Žirovec, ki si se pod vplivom morja in juga tam s tržaškega zaliva in burje z vrha Krasa pretopil v blagega Primorca, in sta s tvojo Prekmurko Elico postala pravi zaščitni znak strpnosti in gostoljubnosti v tej naši primorski vasi.

Dolga leta si pomagal naši postaji GRS Ljubljana, pri vama smo imeli spravljeno reševalno opremo, pri vaši hiši je bila obveščevalna točka GRS, pri vas so bili vsi reševalci vedno dobrodošli!

Vsa reševanja v tem primorskem koncu in mnoge vaje naše postaje so se odvijala tudi z vašega dvorišča. In na koncu, na koncu srečnega ali nesrečnega dne v Ospu smo zmeraj končali pri Emilu v kleti.

Mogoče se bere nekako romantično, a vajina vas je bila z vama tudi naša.

Hvala vama za to,

Člani postaje GRS Ljubljana

OSTANI DOMA!

Obvestilo! Gorska reševalna zveza Slovenija v času epidemije odsvetuje aktivnosti v hribih, posebej v visokogorju, kjer je večja možnost poškodb, saj so razmere v gorah še vedno zelo zahtevne in nevarne. V času epidemije, ko medicinsko osebje in civilna zaščita, deluje na meji zmogljivosti, lahko gorske nesreče še dodatno obremenijo, že tako preobremenjen zdravstveni sistem v teh izrednih razmerah, katerim smo trenutno priča v državi.
V primeru gorske nesreče in reševanja s helikopterjem, če bo helikopter sploh na voljo, bo transport ponesrečenca v primeru suma na okužbo s COVID19, težko izvedljiv, saj se je potrebno zavedati, da piloti nimajo zaščitne obleke in je pri svojem delu ne morejo uporabljati. Tudi gorski reševalci zelo težko pri samem reševanju nosimo zaščitna oblačila, saj nas ovirajo pri reševanju v zahtevnem gorskem terenu.

Vse državljane zato pozivamo k odgovornemu izbiranju ciljev gibanja na svežem zraku.V danih razmerah stopimo skupaj in ravnajmo odgovorno!