GRS Ljubljana

Zimska licenčna vaja- Mala Grmada

V soboto, 19.januarja smo imeli na pobočju Male Grmade v Polhograjskih Dolomitih zimsko vajo, ki velja tudi za potrjevanje licence za reševalce.
Noč prej smo dežurali na nočnem pohodu na Grmado in tako le potrdili snežne razmere za vajo. Svežega snega je bilo do 40 cm, padel je na kopno podlago, a vseeno ga je bilo dovolj za izvedbo letošnje teme, ki je štafetni spust.
Na vaji je sodelovalo 6 inštruktorjev, 11 reševalcev in 4 pripravniki.
Glede na število sodelujočih smo lahko spusčali AKIA nosila na tri, kasneje, ko je teren to omogočal pa še na štiri sidrišča. Zaradi snega, ki je dodobra motil vsa tehnična pomagala za spust, se je kot najboljše izkazala "dobra, stara" enojna zavora na vponko.
Prenos obremenitve smo naredili osemkrat, tako so vsi reševalci lahko pokazali svoje znanje, ki je bilo na visokem nivoju.
Zaključek vaje z analizo in toplo malico smo imeli v gostilni Mehačk, kjer so nas lepo in prijazno pogostili.

vodja vaje: Tomo Sbrizaj

Zapisal: Janez Javoršek, Foto: Marko Jurič

{joomplucat:142 limit=16|columns=3}

Sejem Alpe Adria

Te dni poteka na GR v Ljubljani sejem Alpe-Adria, kjer svojo dejavnost predstavlja tudi GRZS. Kot vsako leto smo prisotni člani GRS Ljubljana. Vabimo vas, da nas obiščete in si ogledate kaj počnemo, lahko se pa tudi preizkusite na umetni plezalni steni.

{joomplucat:141 limit=9|columns=3}

Ante Mahkota (1936 – 2018)

Umrl je Ante Mahkota, član postaje GRS Ljubljana.

Bil je odličen plezalec, v navezi z Alešem Kunaverjem je že leta 1955 opravil zimski vzpon dolge Nemške smeri v severni steni Triglava. Sledili so vzponi: Šarina poč v Lučkem Dedcu, Rumena zajeda v Koglu, Zajeda v Šitah, Aschenbrenerjeva V Travniku, Rdeča zajeda v Rakovi špici. Vzponi tudi v tujini: severna stena Dachla v Gesause, Velika zajeda v Cima su Alto, prvenstvena v severni steni Ailefroide. Odmeven vzpon v Sfingi s Petrom Ščetininom in kasneje knjiga o Sfingi. Seznam vseh vzponov pa je precej obširnejši.
Bil je član prve jugoslovanske odprave v Himalajo, s Kunaverjem sta se povzpela na Trisul 2, 6690 m. Član odprave leta 1963 na Kavkaz (Vrh svobodne Španije) in leta 1967 odprave v Pamir (Pik Lenina 7134 m).
Ante je bil že leta 1955 vključen v reševalno delo ljubljanske postaje, kot delegat slovenske GRS pa je bil tudi v tujini na seminarjih in vajah mednarodne zveze gorskega reševanja ICAR. Svoje znanje pa je v domovini na tečajih uspešno posredoval mlajšim reševalcem in jih učil varnega reševanja v kopnih in zimskih razmerah.

Tone Sazonov - Tonač, GRS Ljubljana

Javornik Vaja reševanje iz sedežnice

Na Javorniku je bila še ena vaja namenjena reševanju iz sedežnice, ki je bila namenjena predvsem članom, ki jim ni uspelo sodelovati na vaji reševanje iz sedežnice na Sorici.

Vaja je bila izvedena 17.11.2018 z namenom, da člani obnovijo znanje reševanja smučarjev iz sedežnice in da se pripravniki seznanijo s potekom reševanja iz sedežnic in izvedbo reševanja. Žal je prišlo na vajo malo udeležencev, ker so bili pripravniki in člani pozvani na višinsko delo Pano ŽITO, kjer se z delom še pridobi nekaj sredstev za lažje delo naše GRZS Postaje Ljubljana.

Vaja se je začela po planu ob 9:00 uri kjer smo se zbrali pri spodnji postaji žičnice. Tu je bila tudi seznanitev članov vaje s potekom vaje in priprava opreme, kjer so bili tudi še posebno opozorjeni, da se ne sme iti na jeklenico dokler nismo 100% sigurni, da je žičnica ustavljena in preprečen ponovni zagon.

Glede na to, da je bilo malo prisotnih članov smo se lahko vaji še bolj posvetili tako, da smo vadili vse možnosti reševanja iz sedežnice, ki so bistveni pri tovrstnem reševanju.

Po vaji smo imeli še analizo vaje, kjer smo prekomentirali cel potek vaje.
Vajo smo zaključili ob odlični pogostitvi v domačem okolju Helene in Martina za kar se jima lepo zahvaljujem.

Igor Krevelj

{joomplucat:140 limit=6|columns=3}

Vaja stenskega reševanja, velika osapska stena

V soboto, 27.10.2018 smo imeli v veliki osapski steni, v področju smeri MeDo stensko reševalno vajo. Predpostavka zapleta je bila, da je naveza pri spustu čez »verige« po spletu okoliščin in neznanja v previsnem delu poklicala na pomoč. En član naveze je na sidrišču pod previsom ostal brez vrvi, drugi pa je na vrvi obvisel nekaj metrov stran od stene.
K reševanju smo pristopili z zgornje strani, naredili smo vrvno ograjo, eno sidrišče z vitlom kong in drugo z ID-jem. Rob stene smo zaščitili z »želvami«. Spodaj pod steno je bil reševalec v pomoč pri lociranju obtičanih.
Reševalca smo spustili skorajda sto metrov (na 200 – metrskih vrveh), kjer je najprej »pobral« visečega, zaradi otrplosti nog (dolgo sedenje v »frikovskem« pasu) je obviselemu najbolj ustrezal položaj »sedečega« v naročju reševalca. Po dvigu obeh je bil reševalec spuščen še do plezalca na sidrišču pod previsom. Previsa je približno pet metrov, zato je bil potreben poseben manever, kjer se je reševalec z dodatno vrvjo približal sidrišču in plezalcu. S to vrvjo je kasneje tudi oba spustil v kontroliran nihaj. Pri dvigu sta pobrala še visečo plezalno vrv. Sledila je analiza, pospravljanje opreme in malica v gostilni Vovk v Ospu, kjer smo bili zelo dobro in lepo postreženi.

Na vaji je sodelovalo 8 inštruktorjev, 8 reševalcev in trije pripravniki:

Hvala inštruktorjem za pomoč pri izvedbi vaje, članom in pripravnikom pa za suverenost pri
opravljanju nalog.

Pretekli teden je bil precej pester za ljubljansko postajo, prejšnjo soboto so nam hitrost reševanja z uro v roki merili na jeklenici žičnice na Soriški planini, sredi tedna smo uspešno pomagali Kamničanom v zahtevni intervenciji v Repovem kotu, v soboto pa kljub »mokri« napovedi – suhi uspešno »rešili« zagato plezalcev v Ospu. V pričakovanju zime - smo pripravljeni.

Ljubljana, 29.10.2018                                                            vodja vaje: Janez Javoršek

Fotografije >>>>>

Vaja reševanje s sedežnice, Soriška planina

Na Soriški planini je na zadnji sončni dan tedna potekala skupna vaja treh GRS postaj, Škofja Loka, Bohinj in Ljubljana, na temo reševanja iz sedežnic na smučišču Soriška planina.
Scenarij upravitelja smučišča je obsegal le eno nalogo - ali je možno v treh urah kolikor je zakonski rok, rešiti vse smučarje s sedežnice.
Reševalci smo se sedežnice lotili hkrati - iz spodnje postaje ter do stebra pri bazenu, ter vajo zaključili uspešno po le 45 minutah, kar kaže na dobro pripravljenost za primer okvare sedežnice med obratovanjem smučišča.
Pohvale vsem sodelujočim, še posebej pa Mihi Jemcu in Gašperju Raku za odlično opravljeno delo.

{joomplucat:138 limit=9|columns=3}